Indeks obremenitve oskrbovalcev (CSI)

Dijana Lukić

Administrator
Staff member
Organizacija
ZDUS - Zveza društev upokojencev Slovenije
Spletna stran
Vsebine
  1. Dobre prakse izobraževanja v skupnosti
Ključne besede
  1. izgorelost in oskrbovalci
  2. strategije poučevanja
  3. zdravstvena pismenost
Kako pripraviti vključujoče in pomenljivo izobraževanje o demenci
»Nikoli ne začnem svojih delavnic na način, da ljudem razlagam 10 prvih znakov demence, ker bi jo pol udeležencev takoj zapustilo.« L.B. (Slovenija), izobraževalka odraslih s področja demence

Večja zdravstvena pismenost prebivalstva je tista, ki prinaša spremembe v lokalni skupnosti. Ko vprašate ljudi, kdo v lokalni skupnosti bi moral vedeti več o demenci, bi bil njihov najpogostejši odgovor policija, poštni delavci, prodajalci hrane, natakarji v kavarnah, naši sosedje itd., vsi!

Izvajanje izobraževanj o demenci naj se zgodi v neformalnih učnih okoljih v lokalnih skupnostih (skupnostni prostori) in kar je najpomembnejše, izvajati jih morajo izobraževalci odraslih, katerih poznavanje in razumevanje demence presega medicinski vidik.

Ker imamo različne tipe učeči se in njihove različne potrebe, morajo izobraževanja biti odprta, spodbudna in vključujoča.

“Sama najraje izobražujem o demenci v majhnih soseskah. Če na delavnico pridejo tri osebe, imamo majhno razpravo, če jih pride deset, se hitro prilagodim in pripravim drugačno strukturo … Vedno se prilagajam potrebam udeležencev.” L.B. (Slovenija), izobraževalka odraslih

Poučevanje o demenci ne bi smelo izhajati iz teoretičnega znanja. Izhajati mora iz življenjskih izkušenj oseb z demenco in njihovih oskrbovalcev. Obstajajo orodja, ki jih je mogoče uporabiti kot izhodišča za skupinske debate.

Oglejmo si primer, če so učeči se oskrbovalci oseb z demenco:
Izobraževanje pričnite tako, da jih vprašate, če so kdaj “izmerili”, kako nanje vpliva nudenje oskrbe osebi z demenco. Predstavite jim t.i. indeks obremenitve oskrbovalcev CSI. Gre za enostavno orodje, s katerim lahko zaznate izgorelost med oskrbovalci. Vprašalnik sestavlja 13 vprašanj, ki se osredotočajo na finančne, fizične, psihološke, družbene in osebnostne vidike zagotavljanja oskrbe oseb z demenco.


Kako pripraviti vključujoče in pomenljivo izobraževanje o demenci
»Nikoli ne začnem svojih delavnic na način, da ljudem razlagam 10 prvih znakov demence, ker bi jo pol udeležencev takoj zapustilo.« L.B. (Slovenija), izobraževalka odraslih s področja demence

Pomen informacij in znanj o demenci v skupnosti lahko pokažemo na različnih primerih. Ko vprašate ljudi, kdo v lokalni skupnosti bi moral vedeti več o demenci, bi bil njihov najpogostejši odgovor policija, poštni delavci, prodajalci hrane, natakarji v kavarnah, naši sosedje itd. Čeprav so na voljo razna predavanja, delavnice o demenci, jih večinoma izvajajo zdravstveni delavci ali pa so večinoma namenjena izvajalcem zdravstvenih storitev. Zato obstaja povečana potreba po dostopnosti takšnega izobraževanju v neformalnih učnih okoljih, v samih lokalnih skupnostih (skupnostni prostori) in kar je najpomembnejše, izvajati jih morajo izobraževalci odraslih, katerih poznavanje in razumevanje demence presega medicinski vidik.

Izvajanje izobraževanj o demenci naj ne bo samo za osebe, ki živijo z demenco, njihove oskrbovalce in zdravstveno osebje, temveč tudi za vse druge delavce v storitvenih dejavnosti določene skupnosti. V kolikor želimo nasloviti stigmo in predsodke o demenci, ter graditi vključujoče skupnosti, moramo povečati zdravstveno pismenost celotne skupnosti. Znanja in vedenja so tista, ki sprožajo spremembe v skupnosti.

“Izobraževanja morajo biti tudi za zaposlene v živilskih trgovinah na primer. Za njih se pogosto zmotno misli, da ne potrebujejo kakšnih znanj o demenci.” L.B. (Slovenija), izobraževalka odraslih

Izobraževanja o demenci tudi naj ne sledijo vnaprej pripravljeni strukturi. Če upoštevamo, da imajo učeči se različne učne stile in potrebe, morajo izobraževanja biti odprta, spodbudna in vključujoča, s čim več možnosti, da učeči se delijo svojo izkušnjo z demenco.
“Sama najraje izobražujem o demenci v majhnih soseskah. Če na delavnico pridejo tri osebe, imamo majhno razpravo, če jih pride deset, se hitro prilagodim in pripravim drugačno strukturo … Vedno se prilagajam potrebam udeležencev. Ne potrebujejo vsi isto.” L.B. (Slovenija), izobraževalka odraslih

Torej, kako pripraviti lastno izobraževanje, usposabljanje? Naj ne bo teoretično, temveč praktično, zasnovano na življenjskih izkušnjah udeležencev. Na voljo so številna orodja, ki jih lahko uporabite kot začetne točke za spodbujanje skupinskih debat.

Pa si oglejmo primer, ko so udeleženci vašega izobraževanja oskrbovalci oseb z demenco:

Izobraževanje pričnite tako, da jih vprašate, če so kdaj “izmerili”, kako nanje vpliva nudenje oskrbe osebi z demenco. Predstavite jim t.i. indeks obremenitve oskrbovalcev CSI, ki ga je oblikoval Hartfordski inštitut za geriatrično nego, Univerze v New Yorku kot vrsto izobraževalne strategije. Gre za uporabno orodje, s katerim lahko zaznate izgorelost med oskrbovalci, udeleženci vašega izobraževanja. Je preprost za uporabo. Vprašalnik sestavlja 13 vprašanj, ki se osredotočajo na finančne, fizične, psihološke, družbene in osebnostne vidike zagotavljanja oskrbe. Vprašanja se lahko pripravijo interaktivno in kot spodbuda za debate o oskrbi oseb z demenco.

Vaše mnenje:
  • Ste že kdaj izvedli izobraževanje ali delavnico o demenci?
  • Kakšna je vaša izkušnja?
 
Last edited:
Top