Starizem do oseb z demenco

Dijana Lukić

Administrator
Staff member
Organizacija
ZDUS - Zveza društev upokojencev Slovenije
Vsebine
  1. Starizem in demenca
Ključne besede
  1. starizem in podobe
  2. stereotipi in diskriminacija
  3. globalne kampanje
Ali se osebe z demenco soočajo s starizmom?

Ko v pisnih virih govorimo o osebah z demenco je pomembno, da posebno pozornost namenimo slikovnem gradivu, ki ga uporabljamo. Če v medijih ali drugje vidite fotografijo ali sliko starih nagubanih rok, je to vizualni starizem: negativen in stereotipen način prikazovanja oseb z demenco.

V naši družbi je še vedno močno zasidrano prepričanje, da »demenca prizadene samo starejše«, zato so osebe z demenco pogosto prikazane kot stare ali starajoče se.

Primeri vizualnega starizma v medijih:



Uporaba takšnih vizualnih podob uveljavlja stereotipna prepričanja in stereotipne poglede na fizične, socialne in psihološke sposobnosti oseb z demenco. Starizem povezan z demenco je, ko na ljudi gledamo skozi oči njihove fiziološke starosti in zdravstvenega stanja in jih ne dojemamo kot osebe z identiteto.

Starizem lahko opredelimo kot stereotipe (kako razmišljamo), predsodke (kako se počutimo) in diskriminacijo (kako delujemo), ki jih usmerjamo do drugih ljudi glede na njihovo starost. Kot tak se starizem križa z drugimi vrstami diskriminacij in stigem.

Starizem spodkopava zmožnost vključevanja oseb z demenco v družbo. Poglablja njihovo izključenost in socialno nevidnost ter zmanjšuje kakovost njihovega življenja.

Izobraževalci odraslih igrajo ključno vlogo pri dejavnem in proaktivnem odpravljanju diskriminacije, stigme in starostnih predsodkov, s katerimi se soočajo osebe z demenco. Lahko spodbujajo ljudi, da se pridružijo različnim globalnim kampanjam o staranju in boju proti, z demenco povezani, stigmi ter ozaveščajo splošno javnost.


Ali se osebe z demenco soočajo s starizmom?

Ali ste kdaj namenili posebno pozornost slikovnemu gradivu, ki ga uporabljate v svojih gradivih za izobraževanja o demenci? Ali ste kot izobraževalec/-ka odraslih videli kakšno učno gradivo o demenci, ki uporablja podobe osamljene ostarele osebe, ki je videti obupana, ali podobo starih nagubanih rok, ki jih drži oskrbovalec, ne vidite pa cele osebe?

Takšni in številni drugi so zelo razširjeni primeri vizualnega starizma – depersonalizirajočih, negativnih in stereotipnih načinov prikazovanja oseb z demenco. Ker je še vedno močno zasidrano prepričanje, da je demenca normalen del staranja in da »demenca prizadene samo starejše«, so osebe z demenco pogosto prikazane kot stare ali starajoče se.
Primeri vizualnega starizma v medijih:

Uporaba takšnih vizualnih podob uveljavlja stereotipna prepričanja in stereotipne poglede na fizične, socialne in psihološke sposobnosti oseb z demenco. Ob pogledu na podobo starejše osebe z demenco, ki sedi na invalidskem vozičku, nehote pomislimo na domnevne telesne nezmožnosti, kot so: oseba je šibka, ne zmore ničesar sama, je odvisna od drugih ... Če vidite podobo starejše osebe z demenco, ki sedi sama, družbeno implicirate, da ne more več prispevati k družbi, da se ne more socialno angažirati, da nima več prijateljev. Tudi takšne podobe krepijo stereotipe, da demenca psihološko vodi v pasivnost in resignacijo.

Starizem lahko opredelimo kot stereotipe (kako razmišljamo), predsodke (kako se počutimo) in diskriminacijo (kako delujemo), ki jih usmerjamo do drugih ljudi glede na njihovo starost. Kot tak se starizem križa z drugimi vrstami diskriminacij in stigem. Osebe z demenco se že soočajo s stigmo, povezano s samo demenco, vendar je slednjo mogoče nadgraditi s starostnimi stereotipi, kot je navedeno zgoraj.

Posledice starizma v praksi spodkopavajo sodelovanje oseb z demenco v družbi in diskriminatorno vplivajo na njihovo življenje, poglabljajo njihovo izključenost in družbeno nevidnost. Raziskave tudi kažejo, da negativni stereotipi o staranju povečujejo zaskrbljenost za demenco. Zavedati se moramo, da takšni z demenco povezani starizmi ustvarjajo ovire in lahko preprečijo zgodnjo diagnozo ter zmanjšajo kakovost življenja oseb z demenco.

Izobraževalci odraslih igrate ključno vlogo pri dejavnem in proaktivnem odpravljanju diskriminacije, stigme in starostnih predsodkov, s katerimi se soočajo osebe z demenco. Ste gonilna sila pri spreminjanju dojemanja in narativa o demenci. Kaj torej storiti? Ustvarite spodbudo za vaše učeče se, da se pridružijo različnim globalnim kampanjam o staranju in boju proti, z demenco povezani, stigmi ter pomagajte pri širjenju zavesti.

Primera takšnih kampanj sta (v angleščini):

Če želite svoje učeče se spodbuditi k pravilni komunikaciji z osebami z demenco, jih povabite, da se vpišejo v MYH4D spletni tečaj »Bodite povezani«: Modul 3 – Komuniciranje v vsakdanjem življenju in življenju skupnosti z osebami z demenco.

Vaše mnenje:
Ali imate kakšno idejo, kako se spopasti s tovrstnim starizmom?
 
Last edited:
Top